Krasniqi's Tracker: (Ne)Enakomerni 'safr'

Neenakomerno kolesarjenje (na posameznih odsekih že mučenje): 64 km v 3 h 12 min (neto čas kolesarjenja, se razume, bruto je bilo nekje 3 h in 50 min).

Tole sem nalašč napisal, ker na FB vidim, da nekateri uporabljajo razne sport-tracker.com in podobne internetne programe, kjer beležijo svoje aktivnosti, potem pa jih objavljajo na netu. No, zdaj sem se jaz pridružil s svojim 'Krasniqi's Tracker' programom. Nokio pa imam tudi v žepu! ;-)

Kakorkoli že, danes sem se po skoraj več kot letu dni ponovno spravil na svojega KTM. Ženske so bile ali v službi ali v varstvu, jaz pa sem bil prost in nisem imel kaj pametnega za počet. Pred računalnikom pa se mi tudi ni dalo ves dan viset. Bom jutri v službi. ;-)

Vzel sem si svojo "klasično" turo na Trojane, preko Moravč in Lukovice. Res, da traja malo dlje kot "direktni napad" do gostilne "Pri Konšku" ampak vseeno. Kot sem omenil, sem pač imel čas.

Z modro je označena moja današnja relacija:

Prikaži večji zemljevid

(pojasnilo k črkovnim oznakam: A in G - Kisovec, B - Izlake, C - Kandrše, D - Moravče E - Lukovica, F -Trojane)

Za začetek sem moral priti do manjšega prelaza Kandrše, kar je bil prvi resni preizkus za moje ralo polenelo "telesce" in kardiovaskularni sistem. Problema ni bilo, kolesa so se lepo vrtela... V glavnem bilo je tako 'fajn', da sem po krajšem počitku na Kandršah, sklenil, da nadaljujem do Moravč in naprej.

Pavza na Kandršah!

Spust z Kandrš do Moravč je bil opravljen v dobrih 15 min, vendar glede na to, kakšen je asfalt, sem bi deležen brezplačne masaže prostate in še kakšnega moškega dela telesa. :-(

Za Moravčami pa se je začelo. Sonce, asfalt, kilometri... Vse to je zbijalo mojo psiho. Itak je bila nepripravljena na tak "podvig", ko pa se nisem spravil na kolo skoraj več kot leto dni.

Do Lukovice sem se še nekako vzneseno privlekel, vendar pa so se že pričeli kazati zanki "masaže" neutrjene zadnjice in vsak odriv pedala je bil prava mala eksotična bolečina.

Počitek kolesa nekje med Krašnjo in Blagovico....

... in kolesar v globokih mislih (Jeb..ti, kaj mi je tega treba bilo?!)

Ko sem tako med Krašnjo in Blagovico počival. sem (tudi) razmišljal, zakaj se nisem enostavno na Kandršah obrnil in to bi bilo to za danes, ter kako bom prevozil še cca. 20 km do vrha Trojan. Za "vzpodbudo" pa me je prehitelo še nekaj pol-profesionalnih kolesarjev na 'specialkah' in to je dalo dodatno "vzpodbudo" moji volji priti do Trojan. Po mojem sem bil v njihovih očeh prav patetičen, ko sem tako, napol onemogel sopihal v klanec proti Trojanam, kot stara 'donfarca' (parna lokomotiva po zagursko) .

Po slabi uri sem končno prisopihal in 'prišvical' na Zavrh, prelaz nekaj km pred Trojanami, kjer so v času Ilirskih provinc rokovnjači "terorizirali" francoske okupatorje (lokalno kulturno društvo je postavilo manjši spomenik)! Jupi! Kljub temu, da me je bolela zadnjica in da so se mi v nogah že pričeli pojavljati krči, sem preživel vzpon. Po mojem je moj kardiovaskularni sistem utrjen ravno zaradi skoraj vsakodnevne 'komunikacije' s strankami na PP. :-D

Na Trojanah je sledilo še obvezno poziranje s prometnim znakom,...

...nato pa je sledil vratolomen spust po Trojanskih serpentinah v zagorsko dolino. 

Aja, a sem že omenil, da že skoraj dve leti jamram, da bi moral zamenjati gumice na zavorah?! Res je bilo vratolomno! :-/

Tako, zdaj pa bom malo počival, itak pa imam spet takšne službe, da nekaj časa ne bom mogel na kolo. Vsi pa, ki živite ob tej trasi in bi me radi videli na kavi (ali dveh)... Za te pa se bomo dogovorili ob prvi pravi priložnosti!

p.s. še dobro, da mi je Tomaž oz. njegov sine Lovro posodil tisti "konjski" gel. Danes mi bo prav prišel! ;-)