No, tole pa je predrznost. Kot ponavadi greva z Anito na sobotno jutranjo kavo in zajtrk v staro Ljubljano. In današnja sobota ne bi bila nič drugačna, če ne bi bilo pernate tolpe.
Komaj sem na mico dobil svoj "tradicionalni" sendvič (lepinja z mozarelo, paradižnikom in baziliko), že je od ne vem kod, prifrčala tolpa vrabcev. Ne verjetno. Ta pernata tolpa se ni ustavila ali ustrašila prav ničesar. Kar direktno na krožnik in gremo kljuvat kruh. Drugi pa se je "parkiral" na skodelico Illy kave in čakal, da ga dobesedno s prstom porinem proč. Umirili so se šele, ko sem jim "doniral" nekaj lepinje. Za tistih nekaj drobtin so se pod mizo nato stepli, da je frćalo vrabčje perje, nato pa so spet izginili neznano kam. Hvala bogu! Samo to mi je še manjkalo, da bi mi kakšen izsiljevalski vrabec "oplemenitil" kavo, medtem ko je sedel na robu skodelice!
.jpg)
tole je nekaj, kar najbolj pogrešam. pa ne vrabce, mi imamo golobe in galebe (ti v celem sotonu itak vedno najdejo mene). sobotna počasna jutra v stari Ljubljani. zavidam. pa Zoja sodeluje?
OdgovoriIzbrišiItak, da sodeluje. Samo, da zaenkrat raje prespi, kot pa preganja vrabce. Ampak, to je samo vprašanje mesecev, potem pa gorje vrabcem! ;-)
OdgovoriIzbriši