S tem prispevkom bom mogoče malo posegel na območje kulinarike, o kateri piše moj znanec Brumen v svojem "Še enem blogu o kuhanju", vseeno pa menim, da ne bo preveč jezen, da mu "hodim v zelje". :-D
Prehrana na terenu je bila zmeraj problem za različne vojske in druge "paravojaške" formacije. To so ugotavljali že Rimljani, Vikingi in drugi, Napolen pa nam je na račun reševanja te ga problema uvedel konzerve oz. konzervirano hrano. Pustimo zdaj zgodovino. Tole je popolnoma druga zgodba iz popolnoma drugega časa! ;-)
Sam se še spominjam vojaških SDO-jev (Suhih Dnevnih Obrokov), ki jih je imela JLA in so jih očitno nabavljali v predhodnici naše "firme". Okusna reč, vendar je tisti obrok bil namenjen za cel dan. Pri nas pa se sedaj nabavljajo neki SDO-ji samo za nekajurne potrebe "preživetja" v "naravi" ljubljanske džungle! No, tole je bolj improvizacijska reč, s katero se zadosti zakonodiaji, da ni potrebno izplačati terenskega dodatka in je daleč od elegance JLA obrokov v katerih si našel kulinariko cele bivše SFRJ! Pasulj, kislo zelje z jagnjetino, špageti bolognese (zaradi oznake konzerve CPS, smo jih v kadetnici imenovali Crvi Prženi Slani) in podobno. Paket je vseboval še t.i. "vočno kocko" (stisnjena mešanica suhega sadja), kakšen med ali med s kavo, konzervo paštete , topljenega sira (Sirela Bjelovar), čaj v prahu in še kaj bi se našlo. Zanimivo in dobro. Še posebej, če si uspel pogreti na ognju in si se pred tem spomnil, da je potrebno konzervo odpreti, drugače jo zaradi vročine raznese. No, nekateri so imeli nato težave s tem, da jim je hrana hotela pobegniti iz konzerve in tako se spomnim sošolca, ki je špagete z "ašovčičem" (majhna, zložljiva, vojaška lopata) tiščal nazaj v konzervo, ki se je grela na ognju.
Tudi v naši "firmi" imajo zadnjih nekaj let neke genialne prebliske, kako reševati težave prehranjevanja na terenu. S čim manjšim denarnim vložkom seveda! Glede na sestavo, bi rekel, da jih še vedno pripravlja naša menza na Kotnikovi, s tem, da je očiten dobavljalec "najboljši sosed"!
Tako sem bil ta petek, ko smo imeli nočni nadzor, ponovno deležen "dobrot" iz vrečke našega službenega SDO.
Tipičen SDO naše firme od zunaj izgleda tako:
Za razliko od SDO paketa JLA, ki sem ga opisal na začetku, je v tem v glavnem ena in ista stvar. Edino kombinacija pijače se občasno zamenja in tako lahko dobiš ledeni čaj, coca-colo, cockto in podobno. To je pač odvisno od trenutnega prebliska naše nabavne službe. V petkovem primeru je pač bila voda z okusom jabolka in brusnice. Od "najboljšega soseda", seveda! Sendviči z lepinjo s pršutom in ciabatto s suho salamo ter jabolko in Frutabela so standard!
Ker je "čar" teh SDO-jev v tem, da so pripravljeni kakšen dan preden je "akcija" je v sendvičih vedno neko suho meso. Na začetku, ko so se pojavili prvi tovrstni obroki, so celo eksperimentirali s sendviči z dunajskimi zrezki in podobno, vendar so kasneje ostali pri pršutu in suhi salami. Baje dlje počaka, to, da si pa bolj žen, pa se kompenzira z 2 litroma tekočine. Ajde, strokovnjaki so to ugotovili. Ampak po tednu tovrstne prehrane ti enostavno ne gre več dol suh kruh s pršutom/salamo. Praksa!
Ker ponavadi nimaš časa pojest sendviča in ti SDO ostane v "trajno" last, se ga lahko uporabi tudi tekom naslednjih dni. Hrane pač ne gre metati proč, kaj ne?!
V tem primeru si bomo pobližje pogledali "klasični" SDO sendvič z lepinjo in pršutom.
Najlažji način, kako doma, takšen sendvič, ki vam je ostal od prejšnjega dne/noči, "obogatiti" in ga spraviti v stanje, da je ponovno užiten je, da tisto solato enostavno vržemo v smeti (itak je "umrla" že nekje na poti iz Italije/Španije do "najboljšega soseda"), in vse skupaj vržemo v opekač.
...vseeno pa dobimo kolikor toliko užiten 'toast' sendvič.
Podobno se da narediti tudi s sendvičem s ciabatto, ne bi pa tega priporočal za frutabelo!
Pa dober tek! ;-)
